Že zjutraj sem vedel, da bo to primeren dan za mojo prvo samostojno rutno letenje. Brez oblačka, brez vetra, 20 stopinj in to sredi oktobra 😉 Takoj sem začel s pripravo na let:
Odločitev je padla, da se gre proti Gorenjski. Pri prvem solo rutnem letu vzletiš in pristaneš na istem letališču. V mojem primeru je bil to Brnik. Let pa sem usmerjal na Lesce, Jesenice, Mojstrana, Bled, Bohinjska Bistrica, Železniki, Škofja Loka in Medvode:
Začetna trema me je spomnila na čas ko sem predaval pred večjo publiko. To je bilo opaziti pri komunikaciji s stolpom – cela drama – kot bi prvič govoril z njimi 😉 Do mesta za vzlet sem se spravil k sebi in od tam je šlo počasi na bolje. Komunikacija je bila po 20 minutah že prov melodično obarvana 😉 Višino in smer sem držal, inštrumente spremjal, nastavljal umetni horizont, se vmes spraševal kje bi pristal v primeru odpovedi motorja, itd. Na koncu sem moral narediti kar nekaj krogov, preden me je kontrolor na stolpu dal dovoljenje za pristanek, ki pa je bil eden mojih boljših (valda, ker je bila bonaca pa to).
Že prvi solo je bil nekaj posebnega. Prva solo ruta pa je bila “topshit” . V bistvu sploh ne morem verjet, da sem sam letel in to celo uro 😉 In vse kar se sprašujem je, kdaj bom šel spet v zrak pa to…
