Takoj zjutraj je bilo jasno, da bo treba del dneva preživeti na zraku – aja ne samo na zraku, ampak tudi v zraku 😉 Z drugimi besedami, zunaj je bil sonce, nič megle, nič oblakov – šajba pa to. Za povrh mi je pa crknil še disk na laptopu in ostal sem brez osnovnega orodja za delo. “Še dobro da v letalu ne rabim laptopa” sem si rekel in jo odrinil “v rahlem drncu” proti Brniku (ta stavk je tko mal za ful ha ha).

Po samostojni najavi leta sem šel naredit pregled letala pred poletom. Letalo je bilo tokrat parkirano zraven pisarne – hecn občutek ko naredis dva koraka in že si pri letalu. Ob tem sem se spomnil, da imam blizu doma letališče. Do njega bi se dal gladko peš pridt. Samo “k sreči” da je premajhno za GA. O tem kdaj drugič pa to…

Na “breifingu” sem se podrobno spoznal s šolskim krogom. Šolski krog v letalstvu veliko pomeni. Ni to neki krog, ki se ga dela samo takrat ko se šolaš, ampak se ga uporablja pri vzletih in pristankih. Primer: vedno se v neki fazi vključiš v takoimenovani šolski krog in pristaneš. Poznamo leve in desne šolske kroge. V mojem primeru sva delala desne šolske kroge, glej primer na sliki:

Je bil pa letališče precej “busy” in sem moral večrat orbitirat (30 stopinski zavoj in krožit – mi že kr gre) na tretjem zavoju preden so naju spustili v pristanek. V tem času sem uspel tudi vklopit GPS. Dobro da komunikacija še ni v moji domeni, ker je imel inštruktor (Anže) precej dela z stolpom ufff to me zdej čaka. Naredila sva 5 vzletov in pristankov. Pristanek mi je počasi jasen kako naj bi izgledal, ga bo pa treba še fajn natrenirat. Pri vzletu pa še vedno mal vijugam po stezi in prej bi se že lahko dvignil od steze…itd. To je zdej treba čimveč letet, da dobim taprav občutek pa to (hmmm se že mal ponavljam ane – sam je res, vam rečem – ga morš čutit – “gaga”).

Bil sem pa prvič sproščen in navdušen nad vajo. Veliko vlogo pri tem definitivno igra inštruktor (Anže), ki mi zna vse moje napake predstaviti na razumljiv način. Spoznal sem tudi, da je imeti dva inštruktorja super zadeva. Vsak ima svoj pristop, jaz pa poizkušam od obeh izvleči največ pa to…

Poln energije in občutka “danes bo šlo pa gladko” pridem na LJLJ (Brnik). Na “briefingu” dobim navodila kaj bova danes počela v zraku…itd. Takoj zatem pa prvi šok, ko mi reče naj sam naredim najavo leta. Jst sam, zakaj, kako, kje, s čim!? Že spet drama, pa še do letala nisva prišla.

Skupaj izpolneva obrazec “NAČRT POLETA”, ki mimogrede izgleda takole:

Potem pokličem po telefonu kontrolo zračnega prometa in rečem, da bi rad oddal načrt poleta. Gospod na drugi strani me je spraševal, jaz sem mu pa suvereno odgovarjal (valda k sem imel vse napisan dddd). No, to je šlo potem gladko in spet sem bil miren. Od sedaj naprej najava leta ne bi smela biti več problem 😉

Sledil je pregled letala in check-lista pred vzletom – vse ok. Prvič tudi nataknem slušalke in že poslušava ATIS. Hmmm, kaj je ATIS? To je pa ena “hecna” gospa ki se na določeni frekvenci ves čas ponavlja in govori o vremenskih razmerah na letališču.

In že smo pri drami številka dve. Inštruktor (Boris) me že drugič preseneti in reče, da bom jaz začel komunikacijo s stolpom pa to… In res, jaz začnem: Ljubljana Tower, S5-DHO, dober dan. No, pa da na tem mestu razčistimo dve zadeve. “S5-DHO” je označba letala – podobno registrski številki na avtu. Kot drugo jo moraš pa povedati tako, da jo črkuješ. In zato se je moje javljanje stolpu slišalo takole: Ljubljana Tower, Sierra Five Delta Hotel Oscar, dober dan. No pol sem pa kmal zmrznu, ko je bilo treba kaj naprej povedat in spet je zadevo prevzel inštruktor – no, sem pa vsaj stolpu povedal da je dober dan 😉

Sledilo je taksiranje z specialno hrbtno oporo (bratec – menda je to še en tvoj “povštr”). In zaradi tega je bilo nožno manivriranje precej olajšano. Tudi sam vzlet je bil precej gladek, mogoče še mal bolj nežno v nogah (mal vijugal po stezi). Naberem 50 – 55 vozlov in švrc u luft, počakam da hitrost naraste na 70 vozlov in potem samo držim. Občutek je fenomenalen in spet sem vzhičen in u luftu!

Sledi zavoj proti Krvavcu, kjer začneva delat zono: koordinirane zavoje, spuste in dvige in kombinacija spust + zavoj in dvig + zavoj. Režim spuščanja in dviganja mi more zdej počasi pridt v navado. Kaj to pomeni v praksi, en primer. Letim horizontalno in se želim spustiti za 1000ft. Postopek: vklopim gretje vplinjača, znižam obrate na 1500RPM, držim letalo na horizontu in samo počasi spuščam, da vzdržujem 70 vozlov. Po potrebi spustim obrate na idle (prosti tek). Vse to sva vadila tudi z zakrilci 10 in 20 stopinj. Seveda pa ves ta čas gledaš, da letiš “ravno”. Ufff, kr neki dela. S svojimi manevri spoh nisem bil zadovoljen, pa čeprav mi je inštruktor rekel, da mi je šlo dobro. No kakorkoli že, čaka me še veliko treninga, da bom dobil občutek za filling 😉

Na koncu sva naredila še en šolski krog, da sem videl kako to izgleda. Kaj več o tem pa naslednjič, ko začnem to vaditi.

P.S.: Nič slikal, nič snemal in pozabil vklopit gps. Bom delal na tem, da se to ne ponovi več.