Pridem na letališče, naredim “preflight inspection” (zunanji pregled letala, dreniranje, kontrola nivoja olja in goriva…). Vse “lagano sportski”, ker sem še čakal inštruktorja (Anže), da pride na letališče.

Narediva “briefing” v katerem je bilo nekaj posebnosti in zato bo v današnjem dnevniku mal cenzure… 😉

Tista drama oz. neumnost pa se je zgodila, ko sva bila pripravljena na vzlet in sem mislil, da moram desno nogo na polno pritisnt ko dam ful gas. In “seveda” takoj ko sem spustil zavore, je letalo začelo zavijati močno desno, jaz pa sem kar držal pa držal (zmrznu na fertik). Se pravi steza naravnost pred mano, jaz pa zavijam desno iz nje – mega drama. Seveda Anže kot da ni nič prevzame komande in brez težav poletiva iz steze.

Nad PE1 (Črni Kal) se počasi znebim te drame v glavi in let nadaljujeva proti LJPZ (Portorož). Med Koprom in in Izolo začneva trenirat zono (zavoje, dviganje, spuščanje). Pozornost in trening je bil usmerjen  v kaj vidim pred sabo, koliko vidim pred sabo, kaj je moja točka na horizontu. Mislim da sem dobil mal občutka, koliko približno vidim pri horizontalnem letu s “cruising” hitrostjo cca. 95 vozlov itd… Kako je letalo postavljeno v prostoru pri nizki in visoki hitrosti. Sej je vse logično, samo čist jasno ti pa rata ko to doživiš v praksi. Probala sva tudi kako izgleda spust in dvig z obratom, kar je tudi ključno, da čimprej osvojim.

Sledil je zame kr napet spust proti LJPZ, ker sem imel občutek, da sva zelo nizko (seveda je bilo vse pod kontrolo). Po gladkem pristanku sem taksiral (taksiranje – vožnja z letalom po tleh) do hangerja, kjer sem končno ugotovil da je sedež predaleč in ne dosežem stopalk do konca in posledično ni občutka sploh. To pa v praksi pomeni, da poleg vse “krame”, ki jo že zdaj vedno nosim s saboj, dodam v obvezno opremo še “povštrčk” oz. pena za hrbet, da bom bližje stopalk – hecn pa to…

Kako te lahko izčrpa ena taka zadeva sem ugotovil šele doma – zaspal sem še preden vem da sem se sploh ulegu!

Ker je na LJLJ (Brnik) že več kot 2 tedna megla, smo se zmenili, da letimo v LJPO (Postojna). Tam sem se spoznal z drugim letalom C172 S5-DBX modre barve – lep, urejen, negovan pa to. Novo zame je bila tudi travnata steza in glavna zadeva – prva ura praktičnega učenja.

Kot se spodobi, sem prišel pol ure prej (upam da mi to pride v navado) in se spoznal z letališčem:

Letališče je v območju LJ-R3 in zraven LJ-R2, zato smo preverili tudi NOTAM sporočila o morebitnih prepovedih letenja.

Sledil je “briefing” z inštruktorjem (Boris) kaj bomo počeli v zraku in kako. Vmes sem postal tudi srečni lastnik prve knjižice letenja (tuki bom imel vpisane moje ure letenja pa to).

V planu je bila izvedba vaje od 4 do 9, kar pomeni postopek vzpenjanja in spuščanja ter koordiniran zavoj levo in desno (20 in 30 stopinski).

Natočimo gorivo, naredim “preflight inspeciton” letala in že sva v letalu, kjer mi hitro rata vroče 😉 – zunaj je bilo blizu nule pa se mal zahodnika brrr.

Po check listi in taxiranju čez celo stezo me Boris odpelje v luft. Na desni megla proti ljubljani na levi sonček proti morju in brez oblačka. Spoznam se s komandami in začnem trenirat zavoje, spuste in dviganje. Še preden se dobro zavem je 1 ura mimo in mi pri pristanjaju Boris prevzame komande ter pristaneva na travnati strezi. To pa zgleda tko, kot 100 na uro z avtom po “makedamu”.

Sledi “breifing” kaj sem počel in kako mi je šlo itd.  Zdej doma že vadim na simulatorju, kaj moram narediti: po spuščanju, po dviganju, spuščanje, dviganje… da mi pridejo komande v podzavest.

Imel pa sem priložnost prisesti tudi drugemu učencu, ki pa je že treniral šolski krog in sem prvič doživel “touch and go” – pristanek in takojšen vzlet… no kar pet njih – čisti rodeo.

Je bilo pa super, ker sem v praksi videl kaj me čaka in naredil še dve slikci.

Spet testiram drugo aplikacijo za sledenje. Zdej je bil na vrsti “runkeeper”, ki ga uporabljam za tečt: Moja vožnja in vožnja sošolca.

V zadnjem mesecu nismo nič leteli, smo se pa veliko učili. Poglavja ki smo jih obdelali do sedaj:

– Splošno znanje o letalu: inštrumenti, sistemi, konstrukcija

– Letalsko pravo in predpisi

– Meteorologija

– Komunikacja

– Letalske lastnosti in načrt poleta: masa in ravnotežje, zmogljivosti

– Osnove letenja

Po vsakem poglavju me čaka interni test in te sem opravil za:

Splošna zanja o letalu (K), Letalska zakonodaja (Z), Meteorologija(M).

Trenutno se učim:

Komunikacija(R), Zmogljivosti in načrtovanje(P), Osnove teorije letenja(A).

Čaka me še:

Operativni postopki(O), Navigacija(N), Človeške zmogljivosti in omejitve(L).