Že lep čas sem imel željo, da letim z enim od Pipistelovih letal. V moji šoli Lipican AER imajo sedaj v floti tudi Pipistrel Virus in z inštruktorjem (Anže) sva se zmenila na letališču Portorož, da narediva en oblet.

Že ko sem delal predpoletni pregled letala, mi je postalo jasno, da je to ena nežna stvar oziroma čisto nasprotje s tem kar poznam (Cessna 172). Vsa ta nežnost se je samo še podvojila ko sva poletela in ko sem začel tudi sam upravljati z letalom. Tudi samo opravljanje letala je bilo za moje pojme zelo zahtevno. Po pol urnem letu in pristanku pri katerem je inštruktor “samo” skrbel za zračne zavore, sem bil jaz čist fertik. Bil sem kar malo v šoku, ker sem si čisto drugače predstavljal letenje z ultralahkim letalom 😉

Spet sem rabil kar kakšen dan, da sem zbral vse občutke in prišel do zaključka, da je to super letalo za dušo. Da greš “mal letet” in uživat v tem občutku. Če pa pomislim, da želim iz točke A na točko B in da moram poskrbeti še za potnika itd… Hmmm tukaj ga pa ne vidim kot najbolj primernega. Če pa me vprašaš ali si še želim leteti z njim – vsekakor! Ko bom pošteno naleten na C172, bom vsekakor naredil izpit tudi za ultralahka letala (ULN). Sploh se mi zdi spoštovanja vreden pristanek s takim letalom ob kakšni burji (sunki, pa bočni veter, pa 15+ vozlov).

Pa še misel dneva: Dajmo najprej lepo in suvereno pristajat v zmerni burji s Cessno 172, pol gremo pa naprej pa to…