Čas je bil primeren, da izpeljem takoimenovani “v portnla na kufe”. Se spomnim tega podviga, ko sem naredil izpit za avto. Bil sem tak, kot sedaj (beri: vzhičen), ko grem z letalom.

Cel plan leta sem naštudiral v eni uri: preveril vreme, naredil plan leta, pregledal posebnosti na letališču v Portorožu. Vse super in prav – ampak – ali bo vreme zdržal? Kaj lahko naredim, da bo moja samozavest okoli vremena boljša? To sem se spraševal na poti proti Brniku. Ob prihodu na letališče, je sledil frontalni napad na Anžeta (inštruktor), glede mojih pomislekov. A si pogledal METAR in TAF? Sem! A si preveril kakšna je tandenca, veš kakšen je ta oblak, veš kaj pomeni ta pojav, itd…? Ok, vse to sem v teoriji naredil kjukco, ane. Že zdej sem se za vreme kar precej zanimal, vseen se bom z njim še mal več ukvarjal. Sledilo je ultimativno vprašanje, kaj storiti potem ko ne bo več inštruktorja? Dobil sem zelo enostaven odgovor – dežurni meteorolog. Takoj sem ga poklical in mu povedal moj namen in moje skrbi glede vremena. Po končanem klicu sem čutil veliko olajšanje 😉

Bodoči in tudi že diplomirani piloti – naj vam ne bo odveč pogovor z meteorologom. Fantje se definitivno spoznajo na vreme bolje kot mi/vi. Ko pa si v zraku, naj ti ne bo hudo oziroma nerodno obrniti nazaj, če vidiš da se ti vidljivost manjša itd. Zaenkrat letimo vizualno letenje in uživajmo v tem!