Blog – moji hobiji pa to…

by Rok D.

Blog – moji hobiji pa to… - by Rok D.

Prvi mednarodni let

Prejšnji vikend sva šla z Majo na morje in se v nedeljo spraševala kdaj bi šla nazaj, da ne bi bilo kolon pa to… Hmmm “zakvaaaj” pa ne bi šla naslednji vikend po luftu 😉

Obstajalo je več variant, uspela pa je najboljša možna. Dvodnevna odprava s tem da letalo in inštruktor ostaneta z nama (hvala Anže). V petek popoldan iz Brnika na Lošinj. Seveda smo imeli od tam tudi priskrbljen prevoz in ful penzion na Cresu za vse tri (zahvala mojim staršem). V soboto dopoldan vodne aktivnosti, popoldan panoramski let do otoka Molat, da se vsaj malo odkupim staršem. Zvečer pa let nazaj v Ljubljano, ker je bilo za nedeljo napovedano slabo vreme.

Pot proti morju je bila rahlo “makadamska” in “počasna” zaradi vetra – jugo cca. 20 vozlov. Navigacija kr uredu, komunikacija pa malo manj. Pristanek na letališču Lošinj (LDLO) pa porazen. Ko sem mislim, da je čas za prvo ravnanje, sem bil praktično že na tleh. Steza se v prvi polovici vzpenja in ti pri pristanku daje občutek da si višje kot v resnici. Smo pa imeli nato čudovito popoldne in večer, tako da je bilo dovolj časa za “briefing” 😉

V soboto popoldan najprej oddal načrt poleta za panoramski let (Lošinj – Ilovik – Molat – Ilovik – Lošinj) in polet proti domu (Lošinj – Osor – Cres – Lovran – GEMKA – Ilirska Bistrica – Laze – Medvode – Brnik). GEMKA je ena od zračnih točk, kjer prečkaš mejo. Vreme je bilo optimalno in panoramski let je uspel super. V komunikaciji pa še vedno nesamozavesten. Zvečer pa proti domu, čez morje ob sončnem zahodu in pristanek praktično ponoči v lučkah. Ko prižgejo lučke na Brniku za tvoj pristanek je pa občutek PRICELESS!

Z dvema besedama: popolen vikend!

Slideshow:
Fullscreen:

 

 

 

Daljši premor in nazaj v luft

Minila sta dva meseca od zadnjega leta. Daljši premori niso ok in to smo že predelali. Ampak poletja in morja se pač ne sme izpustiti. Važno da je želja po letenju še vedno na višku.

Ker je minilo toliko časa, je bilo edino logično, da se naredi nekaj šolskih krogov in kakšno imitacijo odpovedi motorja. Sem rabil dobrih 20 minut oziroma nekaj touch & go, da je bilo letenje nekako v mejah normale. Inštruktor (Anže) mi nato pokrije inštrumente in pravi: leti po občutku. To mi je šlo presenetljivo dobro in samozavest je takoj zrasla. Še dve fotki, vzeti iz video posnetka: