Spet trije dnevi letenja in še trikrat več novih dogodivščin 😉

LJLJ (Brnik) – LJPO (Postojna)

V četrtek novo presenečenje – inštruktor (Boris) pravi, da bova mal za spremembo iz šolskih krogov naredila kakšno ruto. Izbrala sva naslednjo: LJLJ (Brnik) – S3 (Medvode) – Planina – Razdrto – LJPO (Postojna). Rabim sem debelo uro, da sem spisal in izračunal vso navigacijo. Sem pa spet nataknil kamero gor tako da si poglej fimček pa to… Dve zadeve sta še za povedat. Komunikacija je tukaj spet nekaj novega, ko govorimo o “position reporting” oz. “poročanje o položaju”. Po domače izgleda to takole: nad S3 ob 14 minuti, grem proti Planini in bom tam cca. ob 33 minuti, nadaljujem proti Razdrto. V frazelologiji pa se to sliši takole: overhead S3 at 14, inbound  Planina at 33, next Razdrto. Druga zadeva pa je “full haha”, poglej na filmčku kaj je dobila kamera po prvem dotiku kolesa na travnatem letališču v Postojni.

LJLJ (Brnik) – LJBL (Lesce)

V petek sva letela “samo” v Lesce in tam na višini 5000 ft delala zono. Učil sem se kako leteti z minimalno hitrostjo, kako prevlečeš letalo in kako se rešiti iz situacije. Nato še nekaj “touch & go” na letališču Lesce, kjer sem za komunikacijo uporabljal slovenščino. Smešna zadeva ko moram rečt namesto “Left downwind runway one four” – “levo z vetrom, steza ena štiri”… Upam da mi ne bo treba kaj veliko uporabljat slovenščino, ker res ne paše v tole letalsko frazeologijo. Še ena posebnost je tukaj, da moraš takoj po vzletu, zaviti rahlo desno in se izogniti kmetiji, da ne letiš direktno nad njo.

Slideshow:

Fullscreen:

LJLJ (Brnik)- LJPZ (Portorož)

V soboto sem imel prvega potnika (Maja) in zato imam spodaj tudi nekaj slik. Na poti proti LJPZ (Portorožu) smo imeli vidljivost 8km, ampak smo tudi naleteli na oblake v višini 2700 – 3000ft. Seveda smo se teh oblakov izognili in se pri tem učil kako se praviti nazaj na začrtano ruto. Komunikacija mi že pri prvem javljanju ni tekla in posledično tudi navigacija proti LJPZ ni bila pohvale vredna 🙁 Je bil pa zato pristanek toliko lepši juhuuu 😉 Sledilo je gorivo za letalo in čevapčiči za nas. Pot nazaj nas je vodila čez ILB (Ilirsko Bistrico) in nato direktno na S3 (Medvode) ravna špura. Vreme se je “tut kr naredu” in navigacija ter komunikcija je kr tekla, je bil pa zato pristanek v LJLJ mal slabši. Veliko novega je na rutnem letenju, pa naj zaenkrat izpostavim samo postopek, ki mi bo v prihodnosti rutina – prideš nad točko in vrstni red je sledeč: Zapomniš si čas, obrneš v smer leta naslednje točke, zapišeš čas, izračunaš čas do naslednje točke in nato še komunikacija – poročanje o položaju.

P.S.: Še vedno delamo na adapterju, da bom snemal komunikacijo in kaj več o tem naslednjič pa to…